Že večkrat sem zasledil, da nekateri za nastavljanje "prave" white balance vrednosti uporabljajo t.i. nevtralne white balance kartice. Zdaj pa me zanima, če se najde kakšen njihov uporabnik, ki bi lahko točneje povedal, koliko Pentax aparati grešijo pri WB vrednostih v danih pogojih?
Moj subjektivni občutek mi pravi, da na AWB dobim precej "hladnejše" slike ko je videt v živo.

Torej, lahko uporaba teh kartic pripomore k precej bolj realnim barvam slike, ali je nastavitev "na oko" dovolj dober približek?

Odvisno od potreb, ane. Sam imam Whibalovo kartico v velikosti kreditne kartice. Pa jo uporabljam le takrat, kadar je pravilna nastavitev beline res kritična. Pri fotografiranju predmetov ali česa podobnega. Sicer se pač zanesem na svoje oko. Vedeti moraš, da ti bo uporaba WB kartice dala čisto nevtralno sliko. Kar pa pogosto sploh nočeš. Jesensko zlato jutro, večerni mrak, ... vse to so situacije, kjer ravno obarvanost svetlobe daje poseben 'mood' fotografiji. Tudi pri fotografiranju v dvoranah opažam, da vsaj malo rumenkaste svetlobe poveča občutek svečanosti dogodka (ponavadi nastavim belino iz kakšne bele srajce, nato pa zmanjšam efekt - ACDSee omogoča, da nastaviš 'procent' med izmerjeno belino v aparatu in tisto, ki jo izbereš ročno'). Pri kaki modni fotografiji ali fotografiji predmetov, bi jo pa verjetno kar uporabil.

Sivo kartico se da nadomestiti s katerokoli belo površino. Le osvetlitev mora biti taka, da se ta površina nahaja v srednji tretjini histograma. Pri primerni osvetlitvi si lahko pomagaš s točkovno meritvijo.

Primer: Na mesto, kjer je glavni motiv daš bel papir in ga slikaš s točkovno meritvijo. Kasneje v raw programu na ta papir nastaviš belino.

Hvala obema za koristna odgovora!

Se popolnoma zavedam, da včasih za prikat pravega vzdušja WB res ne sme biti nevtralen. Me pa vsake tolko malo muči, ko slikam kaj v senci, še posebej pa na oko težko nastavljam barvo kože pri portretih (je pol najbolše kar v ČB dat ).