Pozdravljeni!

V fotografske vode sem pred nekaj meseci zašel predvsem v želji slikati minerale. To je specifična fotografija, največkrat majhnih mineralov velikih od dveh, treh milimetrov do nekaj centimetrov. Predvsem je tu zelo pomembna osvetlitev posameznih ploskev in globinska ostrina, katero je pri tej tehniki fotografiranja težko doseči tako, kot si bi želeli. Posebno poglavje je tudi wb. Večina kristalov (sploh kremenovih) je prosojnih ali deloma prosojnih, nekateri pa so povsem zapolnjeni z raznimi vključki… No vsekakor slikanje kristalov ni tako preprosto kot sem nekoč mislil.

Jaz pri svojem delu uporabljam namizno stojalo, K20D, makro objektiv Tamron 90 mm, makro bliskavico, pri zelo majhnih kristalih včasih tudi Marumi predlečo Close UP +3, stranske lučke za osvetlitev posameznih ploskev, kristal ki ga slikam postavim višje od podlage, tako da ozadje ni moteče. Pri prosojnih in deloma prosojnih kristalih je temno ozadje zaželeno, ko pa je kristal temen ali popolnoma črn pa je scena drugačna. Na temnem ozadju bi težko dosegli želeni učinek. Zato je potrebno zelo eksperimentirati.

Še nekaj: najboljše rezultate sem včasih, ko sem še slikal z »digitalcem« dosegel zunaj pri dnevni, difuzni svetlobi. Vendar pa na razmere, da si lahko privoščimo nekajurno slikanje doma na vrtu ne smemo računati.

Zaenkrat sem odprl to temo tukaj, saj je zvrst specifična, če pa bo admin presodil drugače jo lahko prestavi drugam. Fino bi bilo tudi zraven fotke napisati kateri mineral predstavlja in seveda koliko je velik.

Za začetek ena slikica od danes. Zraščena kremenova kristala – dolžina 15 mm.

Pri uporabi opreme sem pozabil dodati še en pomemben pripomoček. Daljinsko prožilo, ki je seveda obvezno, saj že najmanjši premik povzroči izgubo ostrine.

Detajl na kremenovem kristalu dolžine 13 mm.

Ni problem v izgubi ostrine, ampak se le-ta pojavi tam, kjer si je sicer ne želimo. DOF-a je tukaj res zelo malo in točka ostrenja (polje ostrine) je ključnega pomena.

Čisto tako na pamet in po ogledu tvojih fotk si mislim, da je s fotpgrafiranjem polprosojnih kristalov nekako tako kot s steklom - fino je, če pride del svetlobe ostro od strani pa celo od zadaj in spodaj, da notranje zažarijo oz. pride do izraza 3d struktura. S preveč direktno svetlobo v bistvu tovrsten objekt sploščiš in mu ubiješ vtis prosojnosti. Razmisli, zakaj si v difuzni svetlobi na prostem dosegal dobre rezultate in skušaj poustvariti pogoje; ozadje naj bo dovolj veliko, da ga lahko postaviš daleč stran in bo poplnoma iz polja ostrine, objekt boš tako tudi laže osvetljeval.

kar pa se globinske ostrine tiče, sem pa nekoč nekje bral tudi o posebni tehniki spajanja več slik z različnimi področji fokusa in podobno kot pri HDRju dinamiko tukaj raztegneš DOF...

@pentaxon pravzaprav sem tudi jaz tako mislil glede "točke" ostrenja, samo sem se malo nerodno izrazil.

@phob vse kar si napisal drži. V začetku naslednjega leta si bom uredil en prostor, kjer bom imel lahko opremo stalno postavljeno, tako da mi ne bo treba, tako kot sedaj vsakič, ko hočem slikati vse postaviti in potem spet pospraviti...Potem se bom lotil tudi tako imenovanega spajanja, kadar bo to seveda potrebno. Kar se pa tiče osvetlitve sem poskusil že od strani, od spodaj, od... Vse je spet odvisno od določenega kristala. Včasih hočem slikati kristal, ki se mi zdi zelo zanimiv, a ugotovim, da ga je zelo težko fotografirati in obratno.

Drugače pa so minerali, fosili itn za večino ljudi nezanimivi in jih pač imajo za navadno kamenje, zato jih tudi fotografije s tega področja ne pritegnejo.

Nekaj od včeraj:

Detajl kristala velikosti 19 mm. Spodaj na srednini je videti, kot da je v kristalu vraščen še en majhen kristal. V resnici pa je to negativni odtis kristala velikosti 1,5 mm.


Del 11 mm velikega kristala od katerega se je odlomil košček - lepo je viden školjkast lom.


Prozoren kristal. Lepo so vidni plinski vključki - dolžina 11 mm.


Utrinek iz zbirke.

ciao
sicer nisem nikoli niti probal kaj takega slikat, ampak kaj pa polarizator? bi ubil te bleske, ampak a bi mogoce tud pokvaril 3d obcutek, globino in to?

Če bi hotel, teh svetlih ploskev ne bi bilo, tako da bi objekt osvetlil pod drugačnim kotom. Samo potem bi izničil videz ploskev in ostalih detajlov, katerih hočem, da so posebej vidni. Sem že zbrisal sliko kjer sem izpostavil negativni odtis kristala (prva slika iz današnjega posta), kjer sem namenoma osvetlil drugače - se ne vidi popolnoma nič. Ko bom imel spet postavljeno za slikat ti pošljem kakšno tako fotko, da boš videl kaj tukaj dela igra svetlobe in senc. S polarizatorjem bi si tukaj bolj malo pomagal, prej otežil delo. Je pa kolega, ki slika pod mikroskopom uporabil (mislim da linearne) polarizatorje zato, da je "ubil" določen del svetlobnega spektra - samo to je povsem druga zgodba.

Če imaš željo, se lahko zmeniva in prideš kdaj do mene da malo poskusiš....je zanimivo. Če pa imaš še kak zanimiv "kamen" za slikat toliko bolje.

Morda bi pomagala tehnika, ki se jo uporablja za fotografiranje kovancev - axial lightning.
http://www.sigma-2.com/camerajim/cjgcoins.htm
(skoraj na dnu).
Mislim, da je tole na isto temo ...
http://www.adorama.com/alc/article/Pinpoint-closeup-lighting
(nisem pa še poskusil zadeve ne na mineralih in ne na kovancih).

če lahko malo na pol off topic... res lepa zbirka in zanimiv in zahteven izziv za fotografijo...

Sem mislil, da bom uspel kaj fotkati, a mi vedno pride kaj navzkriž.

@phob - tisto s HDR bo pa res treba probat.

@Odyn - hvala za linke.

Moram reči, da je pri meni postavitev osvetlitve kar podobna, tudi igra z difuzorji pride prav. Ponavadi uporabim paos papir, pa različna senčila, da dobim temno ozadje. Če imam kristal na (mat) steklu je potrebno paziti še na odboje , na mikro smeti... se vse vidi potem na sliki.
Hvala tudi ostalim za nasvete.