Nekaj besed o tele-zoomih starejše generacije
Objavljeno: 22 avg 2009, 14:09
Doma se mi je nabralo precej zoom objektivov z gorišnicami med 70 in 210mm. Ene sem kupil, druge dobil praktično zastonj. Lahko bi rekli, da imam neke simptome, ki kažejo na diagnozo LBA. Pa sem se danes dopoldan dal na to, da stvari malo preizkusim z vidika ostine, spotoma, pa bom dodal še kakšno moje opažanje pri rokovanju z njim.
Spodobi se, da predstavim najprej Pentaxove konje na tem področju. Malce bom pristranski in si bom malce pomagal tudi z fiksnim M200f4 objektivom.
Takole so od leve proti desni SMC FA70-200 f4-5,6, SMC M75-150 f4, ter SMC M200f4
Prvi je avtofokusni objektiv iz 90-tih let, pretežno plastičen objektiv z power-zoom funkcijo. Drugi objektiv je en simpatičen kratek zoom iz začetka 80-tih seveda ročni fokus (v hecu bi lahko zapisali da je HSM, ostri neslišno, samo ročno) in vgrajena sončna zaslonka, ki je zelo uporabna. Oba objektiva imata filter 49 mm in sta težka okrog 450g. Poleg tega si bom malce pomagal z še enim klasičnim M 200mm objektivom, ki ima prav tako vgrajeno sončno zaslonko in filter 52mm ter 400g teže. Oba M objektiva sta seveda skoraj izključno kovinska in narejena kot se šika.
No v moji oborožitvi sta se znašla tudi dva objektiva od konkurence in sicer
Vivitar na levi in Tokina na desni
Vivitar je 80-200 f4,5, Tokina pa 70-210 f3,5. Po serijskih številkah sta oba letnik 1980, oba imata filter 62mm in vsak od niju je težak nekaj čez 700g. O kvaliteti izdelave ne bom izgubljal besed, sploh Tokina je narejena kot tank. Sončnih zaslonk nimata, pri Tokini pa me malce moti, da zaslonka nima polovičnih korakov, sploh med f3,5 in 5,6 bi pogrešal nekaj vmes.
Malce sem testriral njihovo ostrino na strehi bližnjega bloka, ki je odaljen od mojega okna dobrih sto metrov. Vse fotografije so posnete s stojala v raw formatu brez nadaljne obdelave, le porezane. Nekatere sem ponavljal, da sem bil prepričan, da so res prave. Poiskušal sem jih na skrajnih koncih in na polno odprti zaslonki in na f8, kjer naj bi bili najboljši. Izrezi so vedno na sredini. Na 200mm bom za primerjavo dodal tudi fiksen objektiv.
Začnimo pri 70-75-80 mm, pač odvisno od objektiva in odprtih zaslonkah.
SMC FA 70-200 (f4)
SMC M 75-150 (f4)
Tokina 70-210 (f3,5)
Vivitar 80-200 (f4,5)
Po moji oceni sta najostrejša Pentax 75-150 in Vivitar 80-200. Tokini manjka kontrastov, FA 70-200 pa je po mojem videnju tu najslabši. Ima pa FA 70-200 daleč najmanj aberacij. Vivitar ima modro in jo je precej, M75-150 ima viola in jo je tudi precej, Tokina cela malce vleče na violo, a ni tako izrazita, pri FA 70-200 pa je ponekod malce zelena, a jo je resnično treba iskat. Tokina in FA70-200 imata ob robu vidno malce več distorzije (sodček).
Pri zaslonki f8 zgleda takole
FA70-200
M75-150
Tokina
Vivitar
Tukaj so razlike manjše, meni se zdita spet najboljša M75-150 ter Vivitar. Mogoče je to tudi zato, ker sta malce daljša kot ostala dva. Aberacij tu ni več.
Na drugem koncu zooma si bom malce pomagal z fiksno M200 f4, ker M75-150 pač ne seže do 200mm, Tokina pa je tukaj malce dalša saj seže do 210. Pri odprtih zaslonkah zgleda tako
FA70-200 (f5,6)
M200 (f4)
Tokina 70-210 (f3,5)
Vivitar 80-200 (f4,5)
Na 200mm je po mojem videnju Vivitar najboljši, boljši je tudi od fiksne M200, s katero sem večkrat tudi ponavljal fotkanje a boljše nisem mogel narediti. Najslabši se mi zdi FA70-200. A je Vivitar spet tisti, ki ima največ aberacije, vidna je tudi pri Tokini, pri FA70-200 jo je nekaj več kot na 70mm, pri fiksnem M200, pa je ni videti.
Pri zaslonki f8 pa zgledajo stvari tako.
FA70-200
M200
Tokina 70-210
Vivitar 80-200
Tudi tukaj je treba priznat, da je Vivitar najboljši, sledi mu fiksna M200, Tokina in FA70-210. Aberacij tukaj skoraj ni, nekoliko so vidne le pri Vivitarju.
Za zaključek naj napišem, da me je Vivitar kar malce presenetil, saj je najostrejši, Ni sicer najbolj svetlobno močan, a je mogoče ravno zato najbolj kostanten. Ima pa eno precejšnjo hibo, to je da ima največ aberacij, ki pri 80mm zgledajo nekako tako:
Tokina je zelo uporabna, saj je solidna na celem področju in svetlobno močna, kar tudi olajša ročno fokusiranje. Pentaxov FA70-200 ima avtofokus, ki pa meni ne pomeni dosti in je na 200mm bolj teman od drugih. M75-150 je zelo dober na celem področju in na vseh zaslonkah, a na f4 ima v sončnem vremenu preveč aberacije.
Upam, da nisem preveč zatežil s temi mojimi manualci, lepo bi jih bilo preizkusit z enim modernim 70-200 f2,8 a moj budget še ne dovoli te postavke.
Če imate doma kakšnega podobnega manualca napišite kakšne so vaše izkušnje z njimi.
Spodobi se, da predstavim najprej Pentaxove konje na tem področju. Malce bom pristranski in si bom malce pomagal tudi z fiksnim M200f4 objektivom.
Takole so od leve proti desni SMC FA70-200 f4-5,6, SMC M75-150 f4, ter SMC M200f4
Prvi je avtofokusni objektiv iz 90-tih let, pretežno plastičen objektiv z power-zoom funkcijo. Drugi objektiv je en simpatičen kratek zoom iz začetka 80-tih seveda ročni fokus (v hecu bi lahko zapisali da je HSM, ostri neslišno, samo ročno) in vgrajena sončna zaslonka, ki je zelo uporabna. Oba objektiva imata filter 49 mm in sta težka okrog 450g. Poleg tega si bom malce pomagal z še enim klasičnim M 200mm objektivom, ki ima prav tako vgrajeno sončno zaslonko in filter 52mm ter 400g teže. Oba M objektiva sta seveda skoraj izključno kovinska in narejena kot se šika.
No v moji oborožitvi sta se znašla tudi dva objektiva od konkurence in sicer
Vivitar na levi in Tokina na desni
Vivitar je 80-200 f4,5, Tokina pa 70-210 f3,5. Po serijskih številkah sta oba letnik 1980, oba imata filter 62mm in vsak od niju je težak nekaj čez 700g. O kvaliteti izdelave ne bom izgubljal besed, sploh Tokina je narejena kot tank. Sončnih zaslonk nimata, pri Tokini pa me malce moti, da zaslonka nima polovičnih korakov, sploh med f3,5 in 5,6 bi pogrešal nekaj vmes.
Malce sem testriral njihovo ostrino na strehi bližnjega bloka, ki je odaljen od mojega okna dobrih sto metrov. Vse fotografije so posnete s stojala v raw formatu brez nadaljne obdelave, le porezane. Nekatere sem ponavljal, da sem bil prepričan, da so res prave. Poiskušal sem jih na skrajnih koncih in na polno odprti zaslonki in na f8, kjer naj bi bili najboljši. Izrezi so vedno na sredini. Na 200mm bom za primerjavo dodal tudi fiksen objektiv.
Začnimo pri 70-75-80 mm, pač odvisno od objektiva in odprtih zaslonkah.
SMC FA 70-200 (f4)
SMC M 75-150 (f4)
Tokina 70-210 (f3,5)
Vivitar 80-200 (f4,5)
Po moji oceni sta najostrejša Pentax 75-150 in Vivitar 80-200. Tokini manjka kontrastov, FA 70-200 pa je po mojem videnju tu najslabši. Ima pa FA 70-200 daleč najmanj aberacij. Vivitar ima modro in jo je precej, M75-150 ima viola in jo je tudi precej, Tokina cela malce vleče na violo, a ni tako izrazita, pri FA 70-200 pa je ponekod malce zelena, a jo je resnično treba iskat. Tokina in FA70-200 imata ob robu vidno malce več distorzije (sodček).
Pri zaslonki f8 zgleda takole
FA70-200
M75-150
Tokina
Vivitar
Tukaj so razlike manjše, meni se zdita spet najboljša M75-150 ter Vivitar. Mogoče je to tudi zato, ker sta malce daljša kot ostala dva. Aberacij tu ni več.
Na drugem koncu zooma si bom malce pomagal z fiksno M200 f4, ker M75-150 pač ne seže do 200mm, Tokina pa je tukaj malce dalša saj seže do 210. Pri odprtih zaslonkah zgleda tako
FA70-200 (f5,6)
M200 (f4)
Tokina 70-210 (f3,5)
Vivitar 80-200 (f4,5)
Na 200mm je po mojem videnju Vivitar najboljši, boljši je tudi od fiksne M200, s katero sem večkrat tudi ponavljal fotkanje a boljše nisem mogel narediti. Najslabši se mi zdi FA70-200. A je Vivitar spet tisti, ki ima največ aberacije, vidna je tudi pri Tokini, pri FA70-200 jo je nekaj več kot na 70mm, pri fiksnem M200, pa je ni videti.
Pri zaslonki f8 pa zgledajo stvari tako.
FA70-200
M200
Tokina 70-210
Vivitar 80-200
Tudi tukaj je treba priznat, da je Vivitar najboljši, sledi mu fiksna M200, Tokina in FA70-210. Aberacij tukaj skoraj ni, nekoliko so vidne le pri Vivitarju.
Za zaključek naj napišem, da me je Vivitar kar malce presenetil, saj je najostrejši, Ni sicer najbolj svetlobno močan, a je mogoče ravno zato najbolj kostanten. Ima pa eno precejšnjo hibo, to je da ima največ aberacij, ki pri 80mm zgledajo nekako tako:
Tokina je zelo uporabna, saj je solidna na celem področju in svetlobno močna, kar tudi olajša ročno fokusiranje. Pentaxov FA70-200 ima avtofokus, ki pa meni ne pomeni dosti in je na 200mm bolj teman od drugih. M75-150 je zelo dober na celem področju in na vseh zaslonkah, a na f4 ima v sončnem vremenu preveč aberacije.
Upam, da nisem preveč zatežil s temi mojimi manualci, lepo bi jih bilo preizkusit z enim modernim 70-200 f2,8 a moj budget še ne dovoli te postavke.
Če imate doma kakšnega podobnega manualca napišite kakšne so vaše izkušnje z njimi.