Kot uporabnika M42 objektivov, se večkrat srečam z začudenjem in vprašanji, kako je mogoče te stare objektive uporabljati na najnovejših DSLR aparatih. Poskusil bom čimbolj preprosto opisati kako uporabljati te objektive.
Najprej boste potrebovali adapter, ki bo omogočil namestitev objektiva na aparat. O samih adapterjih je zelo dober in uporaben prispevek dodal Odyn (viewtopic.php?f=31&t=84) in tu ni kaj dodati. Mogoče le priporočilo, da se je najbolje držati originalnih pentaxovih adapterjev, ki so sicer dražji ampak zagotovo najboljši.
Ko imamo adapter, ga najlažje namestimo na aparat tako, da ga preprosto navijemo na objektiv in nato skupaj z objektivom namestimo na aparat. Ko bomo objektiv hoteli zamenjati se objektiv odvije, adapter pa ostane na aparatu.
Večina M42 objektivov ima na zadnjem delu kontakt za avtomatsko zapiranje zaslonke. Na prvi pogled izgleda, da bi stvar znala biti moteča, a vsaj na Pentaxih ta kontakt ne povzroča težav in se nikamor ne zatika. Torej ni potrebe po odstranjevanju kontakta. Večina M42 objektivov ima stikalo za avtomatsko ali ročno zapiranje zaslonke. Pri uporabi na DSLR mora biti objektiv vedno na M nastavitvi. Če objektiv nima možnosti M nastavitve (Takumarjev takih ni) moramo kontakt fiksirati tako, da bo vedno pritisnjen v ohišje objektiva.
Ko imamo objektiv nameščen na aparatu se srečamo s problemom pravilnega merjenja svetlobe. Tu imamo več možnosti, ki jih lahko uporabimo. Vsak ima svoje prednosti in slabosti, idealen ni nobeden.
Prvi način, ki ga tudi sam rabim, je da imamo aparat v AV načinu. Torej na objektivu nastavimo željeno zaslonko, aparat pa sam izmeri čas. Če imamo objektiv na odprti zaslonki aparat z večino objektivov izmeri čas zelo dobro, z zapiranjem zaslonke se natančnost meritve slabša. Pri večini objektivov je potrebno kompenzirati meritve za -0,7 do -1,3 (velja za Pentax K20d). Je pa to res zelo odvisno od objektiva do objektiva. Zelo podobno ali enako se aparat obnaša, če imamo nastavljen P način.
Druga možnost je fotografiranje v M (manual) načinu s pomočjo zelenega gumba. Ta način posnema delovanje svetlomera na starih aparatih z M42 navojem. Angleško temu načinu rečemo stop down metering. V tem načinu ročno nastavimo željeno zaslonko, z zelenim gumbom naredimo meritev svetlobe in nato fotografiramo. Za rezultate meritev v tem načinu velja isto kot v AV načinu. Na odprti zaslonki razmeroma dobro, z zapiranjem zaslonke pa se točnost meritve slabša. Slabost tega načina vidim v tem, da zahteva malenkost več časa in večkrat nam situacija tega ne omogoča.
Tretji način, ki je mogoče malo manj znan je ta, da uporabimo M način in optični predogled fotografije. V uporabniških nastavitvah v aparatu poiščemo Preview method in se odločimo za optical preview. Pred fotografiranjem premaknemo on/off stikalo v položaj, ki omogoča optični predogled, pri tem se nam v okularju pokaže meritvena skala na kateri lahko popravimo čas tako, da ga poravnamo na to kar priporoča aparat in nato fotografiramo. Zanimivo pri tem načinu je, da nam svetlomer odmeri čas precej bolje kot pri prvih dveh metodah in kompenzacije načeloma niso potrebne.
Četrti način, ki je zelo praktičen in uporaben je s pomočjo živega ogleda. Tu ni kaj dosti za napisat, na aparatu lahko imamo poljuben program (aparat bo vse programe razen M prepoznal kot AV) , zaslonko ročno nastavimo na objektivu, aparat preklopimo v Live view način (pri K20d je najprej potrebno to možnost izbrati v uporabniških nastavitvah) in aparat načeloma dobro izmeri čas osvetlitve. Live view je zelo uporaben za natančno fokusiranje in makro fotografijo, a to bo morda sodilo v temo kako najlažje sfokusiramo manual fokus objektiv.
Upam, da sem bil razumljiv, če nisem bil sem odprt za vsa vprašanja. Pa seveda, če poznate še kako drugo finto, s katero se da ukanit te muhaste objektive, jih seveda lahko predstavite.
edited by moderator: napiše se DSLR (Digital Single Lens Reflex)