Auto Takumar 85mm f1,8
Objavljeno: 28 dec 2012, 07:10
Nekaj besed o tem samosvojem pentaxovem objektivu, ki je krasil Pentax S1, S2 in S3 aparate konec petdesetih in v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je zagotovo stal celo premoženje denarja in je bil v le malo kateri foto torbi. Danes je objektiv že malce bolj zbirateljska zadeva kot nekaj za rabit vsakodnevno, njegova cena pa odvisna predvsem od ohranjenosti. Lepi primerki lahko dosežejo tja do 350 eur. Objektiv je v bistvu s svojimi 350g teže in premerom filtra 55mm zelo mali za svojo svetlobno moč. Rokovanje z njim je fantazija, fokusirni obroč je kljub 50-tim letom gladek kot maslo. Malo je mogoče neroden njegov preset sistem premikanja zaslonke, ki ima nekoliko bolj trde korake med polovicami zaslonk. Minimalni fokus je na 85cm, kar je nekje v rangu tudi današnjih objektivov. Sama slika, ki prihaja iz njega pa je čisto nekaj posebnega. Če bi objektiv dali na test današnjim mladcem, ki so obsedeni z ostrino, bi ga verjetno kar v smeti zabrisali. Objektiv je namenski portretni objektiv in se tako tudi obnaša. To pomeni, da je v rokah nekoga, ki ve za kaj je objektiv namenjen lahko še vedno dobro orodje, za nepoznavalce pa je le kup starega železa. Odprt je dovolj oster na na razdaljah tja do 1,3m, od tu naprej je odprt res bolj meglen in pogojno uporaben, na neskončno so FF robovi do f2,8 res zanič. A objektiv pač ni za to namenjen. Malce zaprt, recimo na f2,8-f4 je ostrina na portretni razdalji (do 1,5m) blizu optimalne in primerljiva z modernimi objektivi, tudi na neskončno je malenkost boljša, a še vedno pogojno uporabna. Šele f5,6 in f8 pokažeta, da je tudi na neskončno objektiv sposoben ostro risat. Objektiv podaja bolj hladne in na trenutke tudi sprane barve, kar je v bistvu značilnost vseh Auto Takumarjev, za fotkanje narave v bistvu to ni kaj prida, za portretno fotografijo pa je optimalno in je lahko celo bolje kot barve podajajo moderni objektivi. Bokeh je meni super. Ravno prav živ, ne preveč sterilno razmazan, v bistvu postane bokeh del fotografije in ne le nemoteče ozadje. Največja razlika proti modernim portretnim objektivom pa je prehod med ostrino in neostrino. Recimo Canon 100mm f2, ki ga imam na zalogi je odprt zelo oster v ozkem pasu par milimetrov, takoj izven tega pa je zameglitev precejšnja, pri Takumarju je ta prehod precej bolj mehak in včasih dobiš občutek, da je dof-a več. Pri 100mm f2 se pozna vsak najmanjši kiks fokusa, Takumar pa je glede tega malo bolj prizanesljiv. Če potegnemo črto lahko rečemo, da objektiv po samem performansu na splošno ni primerljiv modernim vsestranskim lečam. Na svojem delavnem področju (portretna fotografija) pa posel opravi zelo solidno in primerljivo modernim objektivom. Ta del posla pravzaprav opravi z odliko, ker so fotografije malce posebne in imajo nekaj drugačnega v sebi. Prav gotovo bi jih znal ločiti od ostalih.
Pa še nekaj slikovnega materiala izpred par dni.
f1,8 (tole je zbiratelj Pentax robe iz Trsta, ki si je objektiv poželjivo ogledoval)
f1,8 (Doctorphoto, lastnik foto trgovine s staro kramo)
f1,8
f1,8
f1,8
f2,8
f1,8
f2,8
f8 (prav ste prebrali f8 )
Pa še nekaj slikovnega materiala izpred par dni.
f1,8 (tole je zbiratelj Pentax robe iz Trsta, ki si je objektiv poželjivo ogledoval)
f1,8 (Doctorphoto, lastnik foto trgovine s staro kramo)
f1,8
f1,8
f1,8
f2,8
f1,8
f2,8
f8 (prav ste prebrali f8 )