Danes je na vrsti test in hkrati medsebojna primerjava treh objektivov, ki so ponavadi prvi izbor vseh, ki »prerastejo« kit objektiv in si zaželijo nekaj več. To so (po abecedi in polnim nazivom, klik na ime za tehnične podatke):
Pentax smc DA*16-50mm F2.8 ED AL (IF) SDM
Sigma 18-50mm F2.8 EX DC MACRO
Tamron SP AF17-50mm F2.8 Di-II LD Aspherical
1.) Lastnosti in kvaliteta izdelave
Vsi trije spadajo v »top« razred (zoomov s fiksno F2.8 zaslonko) v svoji hiši, kar nakazujejo Pentaxova oznaka DA*, Sigmina EX in Tamronova SP. To bi uporabniku poleg kvalitetne risbe moralo prinesti tudi izdelavo, ki se je ne bi sramoval tudi pred profesionalci. Pri Pentaxu so s kvaliteto izdelave šli najdlje, saj je njihov objektiv edini zatesnjen in edini premore AF ostrenje s pomočjo ultrasoničnega motorčka. Ta je za okolico neslišen, medtem ko preostala tekmeca med delom ne ostaneta neopažena, kar lahko kdaj tudi oteži fotografiranje. Poleg tega so Pentaxovci poskrbeli še za kakšen bonbonček, kot je na primer odprtinica za lažje delo s polarizatorjem:
Pentax je tudi opazno večji in predvsem težji od preostale dvojice, ki pa sta si med sabo kar precej podobna v teh parametrih. Še ena pomembna razlika je med njimi in sicer v premeru filtra: Pri Pentaxu znaša ta zajetnih 77mm, pri Sigmi 72mm in pri Tamronu 67mm. Posledično je cena Tamronovega filtra najnižja. Nadaljnja velika razlika pa je še v širini zajema na spodnjem koncu, kar bo pokazal test v nadaljevanju. Pentax premore še eno lastnost, ki ga loči od konkuretov in sicer sistem »Quick Shift Focus«, ki uporabniku omogoča, da hitro ročno vpliva na fokus brez potrebe po premikanju stikal. V naslednjem trenutku pa delo lahko spet prepusti AF.
Sigma, čeprav manjša, deluje ravno tako zelo kompaktno in čvrsto. Njena precejšnja pomanjkljivost je v nerodnem mehanizmu za snemanje pokrovčka, ki ga je treba stisniti ob robovih, kar je zelo nepraktično. Tudi njena zaslonka se precej težko namesti. Sam zaslonko vedno namestim, ker poleg zaščite pred bočno svetlobo odlično služi tudi kot zaščita prednje leče oz objektiva sploh (pri padcu recimo).
Tamron deluje na otip še najmanj »sofisticirano« med njimi. Edini je brez priložene torbice (ta je pri Sigmi najboljša) in tudi njegova sončna zaslonka je iz najtanjše plastike in ne vzbuja prevelikega zaupanja, čeprav svoje delo opravi korektno.
2.) RAZPON (NA ŠIROKEM KONCU)
Na tele območju je razpon vseh treh zelo podoben (čeprav ne identičen) zato bom prikazal samo razliko na spodnjem koncu, ki je bolj občutna. Ves čas bodo slike prikazovane po abecedi: Pentax, Sigma, Tamron.
Pentax@16mm:
Sigma@18mm:
Tamron@17mm:
Komentar: Vidimo, da na spodnjem koncu vsak mm še kako šteje. Tu je definitivno na konju Pentax.
3.) OSTRINA
Na začetku je informativna fotka in pod njo izrezi. Najprej polnoodprti in nato priprti objektiv. Fotke F2.8 na širokem koncu sem ponovil naslednji vikend (zato razlika v barvi), ker sem opazil, da je bila v prvi seriji ena preveč neostra. Posnetke sem nato večkrat ponovil z resetom AF in na koncu izbral najbolj ostre primerke.
@Wide end:
F2.8 (levo P@16mm, sredina S@18mm, desno T@17mm):
F8 (levo P@16mm, sredina S@18mm, desno T@17mm):
@30mm:
F2.8 (levo P@30mm, sredina S@30mm, desno T@30mm):
F8 (levo P@30mm, sredina S@30mm, desno T@30mm):